Adi Smolar — Ko Spregovoriš — Tekst

Adi SmolarKo Spregovoriš

Ti imaš prelep obraz,
rjavo kožo, vitek stas,
tvoje koketne kretnje vzbujajo skomine,
tvoje telo je ko magnet,
je za znoret kako v svet,
predrzno zrejo zad in odspred
tvoje obline.
Zapeljive imaš oči,
v njih pohota se iskri,
res čudno ni, da moški spol za tabo rine.
Prelepa si, dokler molčiš
vendar pa ko spregovoriš,
normalnega človeka vse veselje mine.
Prelepa si, dokler molčiš
vendar pa ko spregovoriš,
normalnega človeka vse veselje mine.

La-la-la-la-la-la-la-la-la ...

Neupadljiv je tvoj obraz,
saj skrit je za prameni las,
tvoje so kretnje plahe,
ker si sramežljiva.
Tvoje telo res ni magnet,
oblin je mau od zad in spred,
kar pa jih je obleka skrbno jih zakriva.
Sanjave tvoje so oči,
v njih se deklica iskri,
daleč od tega, da bila bi zapeljiva.
Preprosta si, dokler molčiš,
a vedno ko spregovoriš,
še bolj te vzljubim,
ker se v tebi angel skriva.
Preprosta si, dokler molčiš,
a vedno ko spregovoriš,
še bolj te vzljubim,
ker se v tebi angel skriva.