Aleksander Mežek — Mesto brez srca — Tekst

Aleksander MežekMesto brez srca

Dolga noč,
Ko prijateljev več ni
In zaspati je težko,
Le minute
kot kladivo padajo,
Jutra dolgo še ne bo.

Fant je prepuščen
Mestu brez srca,
Ulica ni travnik za vasjo,
Tam življenje prepozna prijatelja,
Tu osamljenost poda roko.

V gostilni
se tolažba naroči
in kolega kupi za en pir,
starim štosom
se nihče več ne smeji,
vse preveč je praznih dni.

Fant je prepuščen...

Lastna senca
Te pospremi spet nazaj
Mimo neonskih luči,
Ki nekoč
Obljubljale so raj,
Danes pa le bodejo v oči.

Fant je prepuščen...