Učitava se... |
V Žirovn'ci,
tam kjer veter ponori,
ko se bela zima
v pomlad topi,
venec je vasi
tik pod Karavankami,
ki so vrh Parnasa
vsej Sloveniji.
V Mostah mati so doma,
k'so rodili Kersnika.
V Žirovn'c pa stoji
hiša Čopova.
Breznica je Janševa,
Doslovče od Seliškarja,
Smokuč vas je Jalnova,
mojga ata zibelka.
A na sredi teh poti
Vrba, draga vas stoji,
ki Prešernu njega dni
je po žilah gnala kri,
je po žilah gnala kri.
V Žirovn'ci,
tam kjer veter ponori,
ko se bela zima
v pomlad topi
venec je vasi
tik pod Karavankami,
ki so vrh Parnasa
vsej Sloveniji.
Ko zvonovi zazvone
se vasice prebude,
posejane pod gore.
Nova zgodba se začne,
ki bo zrasla pred očmi,
nova pesem novih dni,
med kozolci, lipami,
brazdami zoranimi.
Toplo sonce jo zbudi,
trdna roka jo vzgoji,
dela znoj ji da moči,
reka solz jo napoji,
reka solz jo napoji.