Iz krajev niso, ki v njih sonce sije,
kjer tvoje milo se okó ozira,
kjer vsa v pogledu tvojem skrb umira,
vseh bolečin se pozabljívost pije;
kjer se veselje po obrazu zlije,
kjer mine jeza nótranj'ga prepira,
kjer petje 'z polnega srca izvira,
bude se v srcu sladke harmoníje.
Kjer porošêno od ljubezni čiste,
kalí, kar žlahtnega je, žene zale,
kot ko budí dih pomladánski liste,
od tamkaj niso pesmi tvoje hvale,
pomladi srečne, blagodarne tiste
cel čas so blagih sápic pogres'vále.