Učitava se... |
Še včeraj je bilo, ko sem te sanjal
veliko kot vesoljstvo neizmerno;
in da sam Bog nad tabo se sklanjal
in ljubil te z ljubeznijo stoterno.
In mislil sem, da tvojo moč oznanjal
od juter mladih v zarjo bom večerno;
da bom od tebe laž sveta odganjal,
kot sin nad tabo čuval z roko verno...
A danes srce tlači skrb mi druga:
O Korotan, mej naših zvesta straža,
kjer tekla zibel je našega pluga,
o tožna Istra, naša hči najdražja
in Kras, Goriška, vi mejniki juga,
kdaj boste našli svojega Matjaža?