KanaljeŽigolo
Začel se je,ko gnarja ni blo;
Slučajno sm ponudil svoje telo.
Dobro sm zaslužu tisti večer;
zaščito opravil, ni blo ovir.
Od takrat naprej se vsak dan selim
in s prodajo ljubezni živim.
Moje telo se mi telovadi;
kakšno opravi nap prekrasni dami.
Po prvem poljubu jo preučim
in brez besed vprašam, kaj si želi.
Js sm žigolo in ko sonce zahaja;
moje telo se z drugo žrtvijo napaja.
Moje srce je hladno, kot kamen.
Ona kriva je, da je ugasnil plamen.
Ko mrak se spusti, takrat se začne;
osvajalske oči so že pripravljene.
Okol se ozrem, kot lev sem na preži;
katera se bo ujela v moji mreži.
Kateri se bo vzbudila
po strasti žeja;
katera bo danes moja trofeja.
S tujo žensko se bova objela,
ko začne se ljubezenska odiseja.
Jst sm žigolo in ko sonce zahaja,
moje telo se z drugo žrtvijo napaja.
Moje srce je hladno, kot kamen.
Ona kriva je, da je ugasnil plamen.