Učitava se... |
Lipa zelenela je
tam v dišečem gaju,
s cvetjem me posipala,
d'jal sem da sem v raju.
Veje raztezavala
k nebu je visoko
meni pa je do srca
segala globoko.
Ptičice je lipica
v senčico vabila,
kadar ležal sem pod njo,
me je ohladila.
Revica pa je sedaj
skoraj ovenela,
cvetje listje zeleno
zima ji je vzela.
Spavaj, draga ljubica!
večno ne boš spala,
nova pomlad zelena
novi cvet bo gnala.
Zopet bodo ptičice,
ptičice vesele,
pesmi nam prepevale,
pesmi žvrgolele.