Slavko IvančićMed valovi in oblaki
Pesem je premalo,
a zdaj se v verze zliva,
srce pa se odpira, odpira.
Življenje je zrcalo,
ki čisto nič ne skriva.
Pesem je premalo
za vse, kar si mi dala,
a ta je končno zate, le zate,
napisana v zahvalo
in vem, da bo ostala.
Pesem je premalo,
a ti boš razumela,
ko moja pot izgine v spomine
in sonce bo obstalo,
ta pesem bo živela.
Ni me strah jeseni,
ob tebi je poletje,
dovolj je tebe v meni
za novo tisočletje.