Slavko IvančićPreberi me (med vrsticami)
Preberi me, saj ne rabiš namiga,
preberi me, sem kot odprta knjiga.
Prekini misel, ukradi mi besedo,
zapahni vrata, izklopi telefone,
navij budilko na torek ali sredo
in skrijva se med pozabljene kancone.
Preberi me, glej, nebo se odpira,
preberi me, ne zapravi večera.
Sence bežijo in ustavlja se korak,
želje letijo skozi vakuum skrite sreče,
skrivnostni veter, ki zapiha na tvoj znak,
naj me počasi v tvoj objem odvleče.
Trenutek čaka na akorde tvojih rok,
nekdo v meni nagajivo ti mežika,
prisluhni malo, vem, da prepoznaš ta zvok,
ta zvok pogleda, ki svile se dotika.
Preberi me, daj, razlij se na mene,
preberi me, strast polzi skozi vene.