Slavko IvančićTisto, kar ostane
Tisoč zvezd je na dosegu rok,
polna praznina do dna,
lažen blišč prodaja votel zvok,
preglasna tišina.
Svež zrak
je zapihal skozi mrak.
Le v peščeni uri so sledi,
nad mano brezčasnost lebdi,
star obraz v zrcalu sanj bledi.
Mrak se ne vrne,
svež zrak pa korake obrne.
Zdaj ni več ovir,
zdaj je znana smer,
misel briše pot
čez nebesni svod.