TabuDo kosti
Sonce v oči mi sveti,
Veter piha le v obraz,
Pamet, ki prišla je z leti,
Ne pusti mi upati.
Veš, ko enkrat se zgodi,
Da uraste vame do kosti,
Nekdo se, kot se ti,
Ki zdaj odhajaš svojo pot,
Puščaš vse povsod,
Vprašanja večna:
Kaj pa če, kar vse?
S kom, kako in kje?
Le s tabo ne.
Vedno sm korak do bolje,
Vedno manjka le kak dan,
Včasih sm že dobre volje,
Včasih sm, že skoraj tam.