Tanja ŽagarPoletje je najin čas
Tam, kjer naju čakala
je tista poletna noč,
je polne lune bel sijaj
pokazal svojo moč.
Še tančico odvrgla sem stran,
da jo odnesel modri je val,
ti si objel me in zavrtel me
s poljubi svojih želja.
Spet srce mi odšteva čas,
se leno vleče dan,
jaz na obali čakam, da
pokrije noč pristan.
Ni luči in galebov več ni,
nebo skrivnostno zvezde budi,
spet me objameš in zavrtiš me
s poljubi svojih želja.