Tanja ŽagarVračam se domov

Stran, nekam daleč stran
včasih pot odpelje me,
v svet, meni nepoznan,
kjer le tuji so ljudje.

Čas pa vsepovsod beži
in spleta nove nam vezi,
a domače topline vsak si zaželi.

Kdaj treba je na pot,
da bi videl, da drugod
ni ne blišča, ne zlata,
ni ljudi, kot so doma.

Čas pa vsepovsod beži
in spleta nove nam vezi,
a domače topline vsak si zaželi.