Učitava se... |
Ti si ur'ce zamudila,
ko gorelo m' je srce;
si ošabno se nosila,
nisi mislila na me.
Kako so mene rane sk'lele,
ko sem mislil jaz na te.
Zdaj so rane zopet cele,
sreče polno je srce.
Jaz pa čem si drugo zbrati,
jo peljati pred oltar,
prstan zlat ji čem podati,
bit' njen mož in gospodar.
Ti pa sama boš ostala,
se spominjala na me,
boš mladost objokovala
in točila boš solze.