Tiha luna jasno sije,
duh moj misli na svoj dom.
Srce zanj'ga strastno bije,
bog ve, kdaj ga videl bom.
Vmes so hribi in doline,
vmes šumenje bistrih rek;
daleč daleč so planine,
daleč Save je iztek.
Srečna zemlja mi domača,
drag mi zmir je tvoj spomin;
k tebi srce se obrača
sred težavnih bolečin.
Sred radostnega veselja,
ko se luna mi blišči,
biti mi je srčna želja
v krilu tvojem slednje dni.