Tomislav Ribič — Oceanis — Tekst

Tomislav RibičOceanis

Šumiju oceani, hoste
dalki orsagi bleščiju vu
senjah, zvezde zovleju
z nove Atlantide
vesmir me čeka
vse mi se vu glavi meša
vesmirski oreh, praslovanska lipa
solze z svetega kipa

Senjam: dogajaju se čuda
deca muzeju tigra
šišmiš sprogleda, sfinga sprohoda
gledim ti vu oči: odprti ekran
snežni kojni, si sveti, si mrtvi
molijo bele kronice
znad pola srebro prosipleju

Budim se: Oceanis
znad morja norega
sateliti, kak zvezde
na štriku v dvorišču
zapleteni vu orehu
vu dimnjaka plehu
vu mrtvega smehu